ŠOLSKA PREHRANA
AKTUALNO:
Razpored_šolska prehrana 2024-25
ORGANIZACIJA IN CENE ŠOLSKE PREHRANE 2024-25
SMERNICE ZA PREHRANJEVANJE V VIZ : SMERNICE – povdarki 2024
Skupaj_do_zdravih_prehranskih_navad_
ŠOLSKA PREHRANA – osnovna pravila
1
ŠOLSKA PREHRANA
Živimo v času, ko posvečamo veliko pozornosti hrani in prehranjevanju. Prav je, da nam ni vseeno, kaj jemo, saj hranilne snovi gradijo naše telo.
Živimo v obdobju in okolju, ko so nam dostopni po količini skorajda neomejeni viri hrane. S tem dobivajo vprašanja o zdravi prehrani še večji pomen.
Uravnotežena prehrana v obdobju otroštva in mladostništva je dobra popotnica za kakovostno življenje in boljše zdravje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Z vidika varovanja zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne potrebe še posebej velike.
Dandanes ugotavljamo, da imajo šolski otroci večinoma sedeči življenjski slog s slabimi prehranjevalnimi navadami. Otroci in mladostniki opuščajo zajtrkovanje, raje izbirajo pretežno nezdrava živila, uživajo premalo zelenjave ter rib, predvsem pa posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil. Prav tako nimajo ustreznih navad pitja in popijejo preveč sladkih pijač.
Prehrana otroka in mladostnika mora imeti ustrezno energijsko in hranilno vrednost, hkrati pa mora biti hrana zaužita v rednih obrokih, to je v vsaj štirih do petih obrokih dnevno. Paziti je potrebno na ustrezen presledek med obroki (vsaj 2 uri). Pri tem je pomembno, da šolar doma redno zajtrkuje, saj bo le tako tudi lažje sledil pouku.
Otroci in mladostniki so posebna populacijska skupina, ki jih je potrebno že zgodaj v otroštvu vzpodbujati k zdravi prehrani ter zdravemu načinu življenja. Pri tem so poleg staršev pomembni tudi učitelji in ostalo osebje v šoli.
Na podlagi novih smernic zdravega prehranjevanja na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica ponujamo učencem kvalitetno, zdravo in uravnoteženo prehrano:
– ne uporabljamo jušnih koncentratov z dodanimi ojačevalci okusa,
– panirana živila v večini pripravljamo v parno-konvekcijski pečici,
– pri pripravi obrokov izbiramo živila in jedi z nižjo vsebnostjo nasičenih maščob,
– uporaba moke za zgoščevanje jedi je omejena na najnižjo raven, za zgoščevanje jedi uporabljamo krompir, stročnice ali kosmiče,
– omejili smo količino soli in dodanega sladkorja,
– učenci imajo vsak dan za malico in/ali kosilo sveže sezonsko sadje in zelenjavo,
– svežo zelenjavo, ki jo sicer otroci večinoma zavračajo, ponudimo v sestavljenih solatah oziroma v juhi, prikuhi ali omaki,
– občasno, po možnosti enkrat tedensko ponudimo učencem brezmesno kosilo,
– vsak dan je vsaj v enem obroku (zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica) mleko ali mlečni izdelek (jogurt, skuta, kislo mleko, kefir in podobno),
– pri malici učenci večinoma pijejo čaj, pri kosilu pa vodo, kompot, občasno tudi sok s 100 % sadnim deležem, razredčen z vodo.
– učencem je v jedilnici na voljo košara s sezonskim sadjem, ki si ga lahko kadarkoli vzamejo,
– učencem ponujamo kruh iz polnovrednih vrst žita, krušne in pekovske izdelke z manjšo vsebnostjo soli in konzervansov.
V Sloveniji zavržemo povprečno kar 72 kilogramov hrane letno na prebivalca, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh. Po podatkih strokovnega spremljanja šolske prehrane, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 odstotkov). Ta podatek ne preseneča, saj raziskave kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroci in odraslimi nasploh. Največjo težavo ob tem po mnenju vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane. Ob ostankih zelenjave in zelenjavnih jedi šole poročajo o ostankih juh, mesa, kruha, novih jedi in polnozrnatih izdelkov.
Smotrno ravnanje z neporabljeno hrano spodbuja Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/13), ki v 12. členu določa, da se ne prevzete obroke lahko brezplačno odstopi drugim učencem. Učitelji spodbujajo učence k zdravemu prehranjevanju in s tem posredno vplivajo na zmanjševanje ostankov hrane.
Pri sestavi jedilnikov se organizatorica šolske prehrane posvetuje s celotnim osebjem kuhinje, občasno pa tudi s predstavniki komisije za prehrano, prehranskimi strokovnjaki ter učenci v okviru šolske skupnosti, saj želimo v okviru zdrave prehrane vedno dobro kombinirati živila, jih ustrezno pripraviti ter ponuditi ugodno razmerje med zdravo prehrano in jedmi, ki jih imajo otroci radi.
SEVNICA, 1. 9. 2024
0rganizatorica šolske prehrane: Kristina Prijatelj
OBVESTILO O ŠOLSKI PREHRANI ZA ŠOLSKO LETO 2024/25
PRIJAVA NA ŠOLSKO PREHRANO:
Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico. Prijavo na šolsko prehrano se odda praviloma v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto, lahko pa tudi kadarkoli med šolskim letom. Prosimo, da označite vse vrste obrokov, ki jih bo učenec prejemal. Pogoj, da šola pridobi podatke o upravičencih do subvencij za posamezne obroke, je prijava na šolsko prehrano.
ODJAVA POSAMEZNIH OBROKOV:
Posamezni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi ustno ali pisno isti delovni dan najkasneje do 8.00 ure preko spletne aplikacije eAsistent ali v tajništvu šole (07/81 63 510).
PREKLIC PRIJAVE NA PREHRANO:
Starši lahko kadarkoli prekličejo prijavo prehrane za nedoločen čas. Prijava se lahko prekliče ustno ali pisno v tajništvu šole. Preklic prehrane velja z naslednjim dnem po prejemu oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala odjavo. Preklic prehrane za nazaj ni mogoč.
SUBVENCIONIRANJE PREHRANE:
Podatke o višini subvencije za posameznega učenca šola pridobi direktno od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Damjana Zupančič Lisec, prof., Aleš Tuhtar, prof.,
pomočnica ravnatelja ravnatelj
Zanimivosti in priporočila s področja prehrane
NOVO:
Smernice-za-prehranjevanje-v-VIZ-2024
Manj maščob ali manj ogljikovih hidratov?
Objavil/a Prehrana – 30. nov. 2018 06:40
Manj maščob ali manj ogljikovih hidratov?
V zadnjem času v najrazličnejših medijih, kot tudi na internetu vse večkrat naletimo na priporočila takšnih in drugačnih samooklicanih strokovnjakov, ki nam zapovedujejo, naj se izogibamo ogljikovim hidratom in jih, kolikor se le da, zamenjamo z maščobami in beljakovinami. Diete z nizkim deležem ogljikovih hidratov so postale izjemno priljubljene med t.i. fitnes kulturo, izogibanje ogljikovim hidratom pa se promovira tudi v različnih dietah, npr. paleo, Atkinsova in LCHF ali ketonska dieta (»low carbs, high fat«, v prevodu: »malo ogljikovih hidratov, veliko maščob«). In kaj o tem poreče znanost? Več lahko preberete na: https://www.prehrana.si/clanek/267-manj-mascob-ali-manj-ogljikovih-hidratov
Objavil/a Prehrana – 11. okt. 2018 14:13
Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Več lahko preberete na spletni strani: https://www.prehrana.si/clanek/302-11-oktober-svetovni-dan-debelosti
PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE
PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE
Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda, Rok Orel, Tomaž Poredoš, Andreja Širca Čampa, Darja Urlep Žužej, Tina Vesel Tajnšek in Špela Žnidaršič Reljič v sodelovanju s člani Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano in Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva.
V zadnjem času zaznavamo problem vse večjega števila otrok z različnimi dietami, ki niso medicinsko utemeljene. To ima lahko škodljive učinke za otroke, predstavlja pa tudi veliko in nepotrebno breme za vzgojno-izobraževalne zavode.
Vzgojno-izobraževalni zavodi niso dolžni zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet, kot so npr. diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev (bioresonanca, homeopatija itn.), določanja specifičnih IgG, verskih in drugih osebnih prepričanj staršev (vegetarijanska, veganska dieta) ter diet, kot npr. »dieta brez konzervansov« in podobno. Medicinsko indicirana dieta mora biti opredeljena v skladu s katalogom diet, kot ga opredeljujeta Pediatrična klinika UKC Ljubljana in Klinika za pediatrijo UKC Maribor.
Medicinsko indicirano dieto za otroka predpiše specialist pediater, usmerjen v področje na sekundarni ali terciarni ravni, v skladu z veljavno medicinsko doktrino, npr.:
- alergija na hrano – pediater, usmerjen v alergologijo in/ali pediater, usmerjen v gastroenterologijo,
- celiakija, neceliakalna preobčutljivost na gluten (pšenico), druge prehranske intolerance (npr. fruktozna intoleranca) – pediater, usmerjen v gastroenterologijo,
- dieta pri metabolnih motnjah – pediater, usmerjen v endokrinologijo,
- dieta pri kroničnih boleznih – specialist pediater, usmerjen v zdravljenje posameznih kroničnih bolezni.
Pri enostavnih stanjih (npr. laktozna intoleranca) lahko dieto predpiše tudi izbrani zdravnik na primarni ravni (ki naj bi bil specialist pediater ali specialist šolske medicine).
Potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka (poenoten obrazec za potrebe vzgojno-izobraževalnih zavodov) izda specialist pediater z dodatnim znanjem iz ustreznega področja ali izbrani zdravnik (ki naj bi bil specialist pediater ali specialist šolske medicine) na podlagi izvida specialista pediatra, usmerjenega v področje, če je to potrebno.
Izbrani zdravnik na podlagi anamneze in klinične slike izda začasno potrdilo o dieti, ki velja največ 6 mesecev oz. do pregleda pri specialistu pediatru z dodatnimi znanji iz ustreznega področja na sekundarni ali terciarni ravni.
Potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka prejmejo starši ali skrbniki in ga predložijo vzgojno-izobraževalnemu zavodu ob ugotovljeni bolezni in vsakokratni spremembi ali prenehanju diete.
Potrdilo lahko velja:
- trajno (npr. pri boleznih, kot je celiakija) – potrdila ni treba obnavljati,
- začasno (npr. pri alergiji na kravje mleko ali jajce) – potrdilo je treba obnavljati vsaj enkrat letno,
- do pregleda pri specialistu z dodatnimi znanji iz ustreznega področja – potrdilo velja največ 6 mesecev.
Pisna navodila za medicinsko indicirano dieto pripravljajo klinični dietetiki in specialisti pediatri, usmerjeni v področje (npr. alergologijo, gastroenterologijo, endokrinologijo). Izdajo jih ob obravnavi otroka otrokovim staršem ali skrbnikom. Redno posodobljena pisna navodila za dieto so na voljo tudi v obstoječih medicinskih računalniških sistemih zdravstvenih ustanov. Navodila za najpogostejše diete pri otrocih so na voljo strokovni javnosti na spletnem portalu »Šolski lonec« (http://solskilonec.si), ki jih prav tako redno posodabljajo.
Medicinsko indicirano dieto se predpiše v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili. Če otrok potrebuje multidisciplinarno obravnavo specialistov pediatrov, usmerjenih v različna področja, ter kliničnih dietetikov, le-ti med seboj sodelujejo. Specialist pediater z dodatnimi znanji predpiše dieto, vezano na svoje področje (npr. alergija – alergolog, celiakija – gastroenterolog). Navodila za dieto otroka z alergijo na hrano podajo specialisti pediatri z dodatnimi znanji iz alergologije v sodelovanju s kliničnim dietetikom. Priporočeno je, da so člani Delovne skupine pediatrov alergologov, Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo Združenja za pediatrijo SZD. Ob sumu na alergijski vzrok bolezni prebavil otroka obravnava specialist pediater z dodatnim znanjem iz gastroenterologije, če je treba, v sodelovanju s specialistom pediatrom z dodatnim znanjem iz alergologije in kliničnim dietetikom.
Strokovni sodelavci (organizatorji prehrane) in kuharsko osebje v vzgojno-izobraževalnih zavodih potrebujejo ustrezna znanja za varno pripravo diet. Zaželeno je, da so organizatorji prehrane univerzitetni diplomirani živilski tehnologi, magistri živilstva ali magistri prehrane. Klinični dietetiki in specialisti pediatri, ki sodelujejo pri vzpostavljanju diete otroka in izdaji potrdila, se trudijo povezovati z organizatorji prehrane ter kuharji v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pri strokovnem svetovanju vzgojno-izobraževalnim zavodom ter usposabljanju organizatorjev prehrane in kuharjev v vzgojno-izobraževalnih zavodih sodelujejo člani Združenja za pediatrijo SZD (Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano, Sekcije za primarno pediatrijo idr.) ter NIJZ. Zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki skrbijo za otroke z medicinsko indicirano dieto, se dodatno usposabljajo iz vsebin varnega izvajanja diet. Usposabljanje vključuje teoretične in praktične vidike. V okviru strokovnega spremljanja organizirane prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih pridobiva NIJZ informacije o izvajanju medicinsko predpisanih diet in jih posreduje tudi Združenju za pediatrijo SZD.
Če medicinsko indicirana dieta ni več potrebna, specialist pediater ali specialist šolske medicine izda obrazec “Potrdilo o ukinitvi medicinsko indicirane diete za otroka”.
OPOMBA:
Priporočila za medicinsko indicirane diete so bila obravnavana in sprejeta na sestanku Združenja za pediatrijo SZD 2. 2. 2018 ter na sestanku članov Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano in Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo SZD 7. 6. 2018 v Ljubljani.
Objavil/a Prehrana – 22. avg. 2018 13:16
Ženske bolj vestne pri uživanju zajtrka in zelenjave, moški pri uživanju rib. Več si lahko preberete na: http://www.nijz.si/sl/zenske-bolj-vestne-pri-uzivanju-zajtrka-in-zelenjave-moski-pri-uzivanju-rib
Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, v obratih javne prehrane
S 13. decembrom 2014 se prične uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (v nadaljevanju Uredba 1169/2004).
Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t.i. alergeni) so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2004.
Države članice so lahko na podlagi določb 44. člena navedene uredbe preko nacionalne zakonodaje določile način označevanja alergenov v nepredpakiranih živilih. Naša država je pri tem upoštevala v preambuli Uredbe 1169/2004 navedeno dejstvo, da je pomembno zagotoviti informacijo o alergenih tako, da lahko potrošniki, ki imajo alergijo ali preobčutljivost na hrano, na podlagi prejetih informacij sprejmejo varno odločitev zase. Z upoštevanjem navedenega je bilo s 3. členom Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določeno, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd).
Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane je potrebno upoštevati še določbe 13. člena Uredbe 1169/2004, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni ter določbe 21. člena, ki v drugem odstavku navaja, da navedba alergenov vključuje besedo »vsebuje«, besedi pa sledi ime alergena iz Priloge II.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja v povezavi z označevanjem alergenov v obratih javne prehrane in nekaj možnih načinov označevanja alergenov v okviru te dejavnosti.
Snovi ali proizvodi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost (iz Priloge II Uredbe 1169/2011):
1. Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste, in proizvodi iz njih, razen:
(a) glukoznih sirupov na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo (1);
(b) maltodekstrinov na osnovi pšenice (1);
(c) glukoznih sirupov na osnovi ječmena;
(d) žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
2. raki in proizvodi iz njih;
3. jajca in proizvodi iz njih;
4. ribe in proizvodi iz njih, razen:
(a) ribje želatine, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide;
(b) ribje želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina;
5. arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih;
6. zrnje soje in proizvodi iz njega, razen:
(a) popolnoma rafiniranega sojinega olja in maščob (1);
(b) naravnih zmesi tokoferola (E306), naravnega D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol acetata, naravnega D-alfa-tokoferol sukcinata iz soje;
(c) rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja;
(d) rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja;
7. mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo), razen:
(a) sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
(b) laktitola;
8. oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
9. listna zelena in proizvodi iz nje;
10. gorčično seme in proizvodi iz njega;
11. sezamovo seme in proizvodi iz njega;
12. žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO2 , ki se izračunajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;
13. volčji bob in proizvodi iz njega;
14. mehkužci in proizvodi iz njih.
(1) in proizvodov iz njih, če ni možnosti, da bi se zaradi postopka njihove predelava povečala stopnja alergenosti, kakršna po ocenah Efse velja za ustrezni proizvod, iz katerega ti izhajajo.
Priloga II Uredbe 1169/2011 velja kot sestavni del jedilnika šole.
Označevanje alergenov na jedilnem listu bo v decembru opisno (npr.: mlečni zdrob (vsebuje gluten, mleko)), od januarja 2015 naprej pa z nadpisano zaporedno številko alergena* iz Priloge II oz. legende na jedilniku (npr. mlečni zdrob *1,7).
