V lepi hiški, tam gor na Črnem gričku, je nekoč živela mačja družina. Bila je imenitna družina. V vseh sobah so visele slike staršev, starih staršev, prastaršev in praprastaršev gospoda muca Kazimirja in gospe muce Karoline. (Wilkon, Piotr: Muca Rozalinda)

Vratca so se odprla in skoznje je elegantno zdrsnila Ljubka Lola.

»Živijo, Lola,» je dejal Debeli Alfi. Zelo si mi všeč. Kupil sem ti darilo.«

Ljubka Lola je pogledala škatlo Marjančinih medenjakov.

»Nikoli ne jem sladkarij,« je rekla. »Ne veš, da redijo?«

Potem se je obrnila in izginila nazaj v hišo. (Ryan, Margaret: Debeli Alfi se zaljubi)

In že kliče krasni Pepe, ki frizira mačje repe, in za njim veliki Čombe, in za njim brkati Marko, ki prevaža ribjo barko, in še stari Rigoleto, ki prodaja mišje dreto. Malo po deseti uri oglasi se še maček Muri. Maca sprejme povabilo. Z njim odšla bo na kosilo. (Kovič, Kajetan: Maček Muri)

Tako je jedla, kadar je imela kaj, kadar pa ni imela ničesar za pod zob, je preprosto sanjarila, da ima. (Makarovič, Svetlana: Tacamuca)

»Hm, morda se mi je le zazdelo, da nekaj slišim …« je ugotavljala Mara, a ko se je sklonila, da bi pobrala padlo konzervo, se je nenamenoma dotaknila nečesa toplega in mehkega. Bitjece, ki se je že lotilo ostankov paštete v konzervi, je spet zamijavkalo. (Klopčič, Alenka: Mišek in gospa Mara)

»In če sem, mijaaaaav, dober za preganjanje dolgčasa pri ljudeh, bom pa dober tudi kot prijazni čuvaj in vzgojitelj, mijaaaav, tehle sssslastnih pernatih malic … (Moderndorfer, Vinko: Vrnitev muca Langusa)

   
»Če je uspelo nekaterim mišim, da so jim zrasla krila in so se spremenile v netopirje, bo tudi meni! Prvi mačkopir bom!

Maček je razširil tace, privzdignil rep in poletel. Pravzaprav je poskusil poleteti. Seveda je padel kot kamen in si polomil zobe. (Praprotnik-Zupančič, Lilijana: Mačji zakaji)

Grila se je na vsa usta zakrohotala. Tak smeh jo je popadel, da se je kar po tleh valjala in lovila sapo.

Mačkurson se je kislo nasmehnil.

»Lepše se nasmehni«, je vztrajala Grila. »Na ves gobček, tako! Smehljaj se sladko kot božični angel, dajmo, dajmo!« (Thorlacius, Hallveig: Maček Mačkursson)